Raziskave sopoka zale, dabruhanje uničuje prebavne organe.
Tórej, dekléta, čebóste bruhala, si bóste uničila preba vila
in vaša hrana bó ostajala neprebavljena. Po stala bóste de béla
in vsise vambódo sme jali. Nebruhat, čenóčete biti de béla!!

Drobni tisk:
Bruhanje NE uni čuje pre bavni hor ganov, tójele marketinška
prevléka, dabi bruha jóča de kléta (bruhice) néhala bruhati.
Za tó tisti, ki NE bruhate, la hkó bruhate šena préj.
Razi skave sopoka zale, dalju djéki bruhajo, neberejo drobnega
tiska. (Vsaj neme dbruhanjem.) Ta kóda, nevarnosti, dabi bruha jóča de kléta tópre
brala, ni. (Vsaj neme dbruhanjem)

7 + 7 = 9

(seven plus seven equals nine)

Rés, ej!

p.s. Nisem Kinkitóne

Ste bili kdaj ravno srédi odvijanja vijaka, pa vam je zazvónil telefón in ste pomótoma k ušésu prislonili izvijač k ušésu in rekli: “HALO?!!” pa se potém počutili nadvse trapasto?
Ne?

Se vam je morda podóbna stvar zgodila med privijanjem vijaka?
Rés?
HAHAHAHAHA!

Hóčem reči…

Potém imam za vas rešitev! Čudežna fórmula se glasi: “MÓBI ŠRAUFCIGR!” in je zmés izvijača in telefóna, ki v popólni kombinaciji téh istih dvéh spojin izžaréva čudovit pripomóček, ki se ga ne bó branil noben štromar, niti računalniški serviser, niti svinjski pastir! KUPITE ZDAJ, PA GA BÓSTE IMÉLI TAKOJ! KUPITE JUTRI, PA GA BÓSTE IMÉLI MALCE KASNEJE! SPLOH GA NE KUPITE, PA GA NE BÓSTE NIKOLI IMÉLI! MORDA PA GA VAM KUPI KDÓ DRUG, PA GA DOBITE ZA ROJSTNI DAN!! ALI PA ZANOVOLÉTO!!! BIRMO!!! OBHAJILO!!!!!!!!! SPOVED!!!!!!!!!!!!!!!!! POGREB!!!!!!!!!!!!!!1 KLARINÉT!!!!!!!!!!

MÓBIŠRAUFCIGR! Tukaj spodaj takoj za vas:

Ajštajn je izumu atóm. Tó sem ravnokar izvédel na radiu. Poslušalci Vala 202 so zeló pametni.

Vsesem poslikal. Bilóje… kođé enkrat ta-ko.

Filozofija homeopatije je takšna:
Če na zdravem človeku nekaj povzroči določen simptom, ta ista snov na bolnem človeku ta simptom zdravi. Seveda močno razredčena.

Če zdrav človek poje strupeno jagodo in mu ta povzroči slabost in bruhanje, potemtakem lahko bolanega človeka, ki mu je slabo ter bruha, zdravimo s temi jagodami. Seveda jih prej razredčimo. En liter jagod prelijemo s stotimi litri vrele vode in premešamo. Nato doziramo npr. po tri kapljive vsakih 5 ur, dokler slabost ne mine. Če slabost po dveh dneh ne mine, pripravimo močnejše zdravilo. Tistih sto litrov zdravila razredčimo tisoč litri vode, če pa je slabost zares močna in še po enem tednu ne pojenja, pa zdravilo razredčimo še s 10.000 litri vode. Bolj razredčeno zdravilo je pa že nevarno in ni za vsakega, čeprav se govori, da je nekdo jemal zdravilo, ki je bilo pripravljeno iz petih jagod in 500.000 litrov vode. Jemal ga je tri mesece po 5 kapljic vsakih 8 ur in preživel. Pa še slabost ga je minila. Ampak takó se samó govori.

Sam sem se o delovanju homeopatije prepričal enkrat, ko mi je bilo nékega jutra na móč slabó in v glavi se mi je vrtélo. Pomislil sem: “Lé kaj je tisto, kar mi je povzročilo takšen simptóm?” “Vodka, ki sem jo pil tisto nóč!”, sem si kar sam odgovóril.
Zató sem si (tudi sam) pripravil sledéčo homeopatsko méšanico:

0,03 dcl vodke sem razredčil z alkohólom v razmérju 1:10. Edini alkohól, ki sem ga še imél, je biló pivo, saj sem vse drugo žé porabil ponoči. Homeopatski pripravek sem doziral v požirkih, 10 požirkov vsako uro. Ker do dopoldnéva pripravek ni pomagal, sem ga razrédčil še enkrat v razmérju 1 : 100 in povéčal doziranje na 15 požirkov vsake pol ure. Zvečér mi je biló še védno slabó in védno bólj sem bruhal, zató sem se odlóčil za najmočnéjši pripravek, ki sem ga s svojimi zalógami bil sposóben pripraviti. 1 : 580. Zdaj vodke skoraj ni biló moč zaznati v raztopini, zató je bil pripravel zeló zeló močan, odmérek pa sem povéčal na 50 požirkov vsakih 15 min. Bruhal sem célo nóč, próti jutru, pa je slabóst minila, bruhanje pa pojénjalo. Do večéra sem se počutil zeló dobro, bil sem vesél in sem šel ven žurat. Za vsak slučaj pa sem si vzél s sebój nékaj svoje hómeopatije, da mi alkohól nebi mógel do živega. Zjutraj mi je biló spét slabó, ampak manj kot préjšnjič. Zdaj žé eno léto jemljem tó zdravilo preventivno, 8 požirkov vsako uro in se veliko bólje počutim, tudi če zvečér zaužijem nékaj več alkohóla. Pa ne samó tó, tudi če se ga pošteno napijem, se simptómi, ki so bili préj védno prisotni (slabóst, odsotnost ravnotéžja, zmanjšane motórične sposóbnosti, zmédeno govorjenje), sedaj ne pojavljajo več (razen zmédenega govorjenja, katéro je védno prisotno). Kakó zeló pozitiven vpliv ima homeopatija name, dokazuje tudi tó, da se, če je nékaj časa ne jemljem, počutim zeló slabó, se kmalu začnem trésti in mi nasploh ni kul, ko pa jo spét začnem jemati, pa se ponovno počutim super. Lahkó bi rékel, da si življenja brez hómeopatije sploh ne predstavljam več.

Začél sem eksperimentirati tudi z drugimi učinkovinami, kot naprimer viski, žganje, šnopec, medica, brinjevec, borovničevec in še kaj. Učinkovine méšam včasih tudi z vodo, ampak pri majhnih potencah (npr. liter viskija, 3 litre vode), saj se je izkazalo, da je zdravilo, pripravljeno z vodo, zeló močno in žé pri razmérju 1 : 3 zeló močnó deluje, zató ne upam rédčiti še naprej, da ne bi biló premočno. Z alkohólom pa potenciram tudi na 100, 200, 500. Rédčim tudi z vinom, špiritom in tudi drugimi alkohóli. Zdravila pripravljam tudi prijateljem in tó zastónj, oni samó priskrbijo sestavine. Dostikrat se zdravimo v parku, kjér privandrajo mimo še naključni mimoidóči in mnóge zanima homeopatija, za katéro sem navdušil žé ničkóliko ljudi. Vesél sem, da se ta veja medicine razvija tudi v Slovéniji. Obstajajo celó društva, kjér se homeopati dobivajo in pogovarjajo o tem, kako délajo svoja zdravila, kakšna razmérja rédčenja uporabljajo, s čim rédčijo in kakó vse tó vpliva na njihovo vsakdanje življenje. Tudi sam bóm šel malo poglédat tja, so mi žé mnógi priporočili.

Eni módrci majo ful zapletene mehanizme. Zdajmi gaje končno uspélo prelisičit. Ampak semipa nčveč neda :/

Onidan, žékar nékajlét od tega, sva s Špélco debatirala, kaj je najbl l337, pakaj najbl h4×0rr4. Nakonc sva ugotovila, da herbarij čist 0wna. Sevéda jebló tréba njemu v podpóro spisat en elaborat, danau gdókej sikou. Duzdej šenbenni sikou. Sajmenne. Špélaj papol zginla. Špéla: četóle bereš, atij gdókej sikou???

téma: POSUŠENE RASTLINE ALI ZNAMKE?
(pomen Herbarija in Albuma v dobi new age-a in informacije)

Jaz mislim, da je herbarij bólj praktičen, saj ga v priméru svetóvne lakote lahkó pojéš. Znan je tudi primér iz Gvinéje Bisav, kjér je Nomi Mboro s svojim herbarijem, ki ga je naredila, ko je bila stara 6 lét, nahranila svojega mlajšega brata in mater (oče je umrl v hudih mukah, ker je od lakote oslepél in ni našel v kuhinjo) ter jima s tém rešila življenje, saj je bil praznik in so se trgovine odrple šelé ob 12h, oče pa je prejšnji dan pozabil nakupiti živeža za zajtrk (za kar ga je doletéla zaslužena kazen - od lakote je namreč oslepél in ni našel v kuhinjo, kjér je 12 létna Nómi žrtvovala svój herbarij, ki ga je naredila, ko je bila stara 6 lét in takó mlajšemu bratu in materi rešila življenje).

Herbarij je mnogo bolj praktičen, je odlóčno zatrdila Špéla. Jaz sem na faksu morala pripraviti herbarij, in ko sem ga pred enim mesecem spet gledala, sem ugotovila naslednje: Ne samo da imam tam zaloge rastlinske hrane, ampak tudi Živalske. Notri so se mi namreč zaredili majhni hroščki, k mi bodo pojedli rastlinske zaloge, ob tem pa se bodo sami zredili in si bom čez nekaj mesecev lahko privoščila pošten mesni obrok.

Herbarij je mnogo bolj praktičen, je ugotovila Mala Karmen, ko je ta stavek žé stóenaindvajsetič napisala na šólsko tablo. Kazen jo je doletéla, ko je pri biologiji in katekizmu izjavila, da bi mórali ljudjé več časa posvetiti znamkam, kot pa herbarijem, saj so znamke veliko bólj zanimive in imajo nazóbčane robove, kakršne ima v (njénem) herbariju samó régrad. Stavek je imél političen prizvók, zató se je s kaznovanjem strinjal cél razred in dejstvo, da so namésto pouka v razrédu šli nabirat trpotec in ivanščice za herbarij, ni imélo pri njihovi odločitvi prav ničésar opraviti.

Seveda to, da so šli v prelepo naravo, namesto da bi sedeli v stari zatohli učilnici z umazanimi okni in odpadajočim ometom, ni imelo nic opraviti pri njihovem razsodnem in pravičnem odločanju. To, da je izjavila da so znamke bolj zanimive je bilo cisto neodgovorno - najverjetneje je bilo to posledica zaužitja prevelike količine lepila z zadnje strani znamk, kar je nekoliko zameglilo njen pogled na svet.

Zameglilo do te mere, da se je dala za 300 lét v herbarij in ko je prišla ven, je biló vse drugače. Od soródnikov je bil živ lé še mlajši brat, ki pa ni znal brati, saj je imél težave s prebavnim traktom.

“Ne zna brati zaradi težav s prebavnim traktom? Ali ni imel tudi nekih težav z desnim sluhovodom, ker si je kot majhen otrok notri zapičil svinčnik in so starši menili, da je to mnogo lepši okras kot uhan in mu ga zato niso nikoli odstranili? Morda pa je prav to vzrok, da so mu pri petnajstih letih odstranili levo nogo in se zato nikoli ni naučil brati.” je ugotovil zdravnik ter mu predpisal vitamine. Ko je brat odšel, se je zdravnik usédel za posébno mizo s cvetličnimi lončki, odklenil skrivni predal in iz njega potégnil herbarij. “Kakó imeniten je in kakó sréčen sem lahkó, da ga imam”, je pomislil. Poljubil ga je in pobóžal, nató pa se je lótil dodelave. Najprej si ga je sevéda célega še enkrat oglédal in preštél vse bilke, ugotovil da nobena ne manjka in da so vse prisotne ter še enkrat pomislil, kakó je imeniten in šik. Isto je pomislil še zase ter se z désno roko potrepljal po lévi rami. Nató je zaljubljeno poglédal próti kaktusu velikanu, mu pomižiknil, pljunil v dlani, si jih pomél ter se z meditacijo pripravil na herbariranje velikega bodičarja.

V vsej svoji herbaritveni vnémi je postal malce nepazljiv in se neródno zbodel na bodici. Tóda na bolečino je takoj pozabil, kajti ugotovil je nekaj groznega……………….. bodica se je pri tem zlomila:((((((((((((((

Tó ga je na vso móč ohromilo. Premikal je lahkó samó še ušésa…

Vsake toliko je zbral vse svoje moči, da je lahko trenil z vekam, da se mu niso oči popolnoma izsušile.
Čez nekaj trenutkov ga je zvilo v želodcu. Pričel je bruhati. Izbruhal je majhnega otroka. In otroček se je brž odplazil na bliznji travnik in pricel nabirati rastline za herbarij:)

Ker herbarij je kul in bólši od znamk.

KONEC

No, tóje bil en eksperimet iz osnovne šóle Dólgo ježéte ga, ampak takracem serésve liko naučil.

TVORBA CO2-ja pri Človeku

1.0 CILJ EKSPERIMENTA - zadušitev s CO2

2.0 UVOD
Kadar dihamo, izdihavamo CO2. Če ga vdihavamo namesto kisika, je tó za nas slabo. Tó bomo tudi dokazali.

3.0 MATERIAL:
- plastična vrečka
- gumica
- črna vréča

4.0 METÓDE DÉLA
1) Plastično vrečko si nataknemo na glavo in jo tesno (da zrak ne uhaja) povežemo z gumico
2) Poskusna oseba (mi sami) diha normalno, kot bi bila zunaj na svežem zraku in bi peli ptički.
3) Ko je vréčka polna CO2-ja, oseba pomodri.
4) Poskusna oseba začne teči po stopnicah gor in dol, menéč, da jo bo mogóče slišal kakšen sosed in prišel na pomoč.
5) Oseba spusti svojo dušo v vrečko.
6) Ko opazimo, da je oseba dovršila poskus (oseba leži na tleh in deluje nepremično), vzamemo črno vrečo in osebo stlačimo vanjo.

5.0 MERITVE

Volumen vrečke = 2l
spol poskusne osebe: moški
telesna teža poskusne osebe: 73 kg
stanje telesa osebe: mirovanje
število srčnih utripov na minuto: 0

6.0 REZULTATI
skupina | spol | masa | mirovanje | aktivnost | dihanje |
1 | m | 73 | da | ne | ne |
2 | ž | 47 | da | ne | ne |
3 | ž | 58 | da | ne | ne |
4 | m | 69 | da | ne | ne |
5 | m | 60 | da | ne | ne |
6 | m |108 | da | ne | ne |

7.0 DISKUSIJA
Rezultati so zelo merodajni, saj je pri vseh skupinah prišlo do zadušitve (prekinitev dovoda kisika do vseh kisika-potrebnih organov). Do variacij je prišlo le pri reakciji ob ugotovitvi neizhodnosti položaja (nekateri so z glavo butali ob steno, nekateri so poskušali sneti vrečo, nekateri so delali smešne obraze, nekateri so se vrgli po stopnicah, ekateri so brezglavo tékali naokoli ipd.) Naša skupina je delo opravila precej natančno, zato so tudi rezultati v skladu s pričakovanji, lé ena poskusna oséba je umrla od odpovedi srca zaradi strahu. Pri zadušitvi človek izdihne približno 1x vdihne pa 0x, kar je popolnoma različno od dihanja pri normalnem delovanju življenjskih funkcij. Pri zadušitvi se porabi zelo malo kisika, le toliko, kolikor ga ima oseba v pljučih ob namestitvi vrečke, zató je poskus zelo ekonomičen. Pri zadušitvi je bila opažena močna koncentracija strahu in panike. Tik pred porabo vsega kisika je koncentracija panike največja, strah pa se takrat ne koncentrira, ker je vrečka premajhna. Seveda pa koncentracija panike ob daljšem zadrževanju diha ne bi naraščala v neskončnost, saj bi slej ko prej prišlo do zadušitve. Iz rezultatov se žal ne vidi najbolje, kako teža in spol vplivata na hitrost zadušitve, vendar se mi zdi, da le-ta ni odvisna ne od spola ne od teže (ni nobene logične razlage, saj ima lahko tudi lažja predstavnica ženskega spola večja pljuča). Vseeno pa vemo, da ob odpovedi srca zaradi strahu, ne pride do zadušitve.

8.0 ZAKLJUČEK
Koncentracija panike se poveča vsako sekundo, bolj ko se znižuje koncentracija kisika v vrečki. Kisik dlje časa traja, če ga dlje časa zadržujemo v pljučih. Prav tako hitrost zadušitve ni odvisna od téže. Matevž je réva, ker ga je pobralo od strahu. Zadnji izdih je védno lé eden.

9.0 KRITIKA
Rezultati bi bili bolj merodajni, če Matevža nebi pobralo od strahu. Smo se pa ob njegovem poskusu relativno dovolj nasmejali, ker je delal vibr sméšne face in imel vesčas široko odprte oči. Ob enem smo prišli tudi do ugotovitve, da če poskusna oseba umre od strahu, do zadušitve ne pride. Števila vdihov in izdihov ob koncu poskusa se ne da meriti, lahkó pa izračunamo, da jih je približno 3x več, kot ob pričetku poskusa. Večinoma so zaman. Vaja je potékala gladko, razen matévževe, po katerih se je céla skupina še pol ure po njej smejala in zato bila prikrajšana za čikpavzo. Matevž je bil rés ena réva.