O M G!

Sa njalo semi je, dasem zajebal néke Nürnberške osumljence (móral bijim namreč prinesti néke zanjih obremenline dokumente injim jihi zročiti, pasem malo zamujal (endan)), za tósomi o dščipnili prst, termi zraven šepodta knili večkratni u mor, zana méček somipa šezav saku mor zogromnim (izrisanke) kladivom zame sótóvčt razfukali prste nadésniroki. Vsakega po sébej (zogromnim, ko trimojeglave ve likim kladivom zamesótóvčt). Da jimpo témver jétno nebómveč zrihtal dokumentov, jimver jétno nibilójasno.

Šlómije nabruhanje, malo semije tudi vrtélo inble dica meje oblivala.
http://sl.wikipedia.org/wiki/Bob_Dylan

tkóle jena pisan:

“Robert Allen Zimmerman se je rodil 24. maja 1941 v Duluthu v ameriški zvezni državi Minnesota. Ko je bil star 6 let se je družina preselila v Hibbing. Pri osmih ali devetih letih je igral klavir – brez nobenih učnih ur je kar razbijal po domačem klavirju. Znal je igrati tudi orglice. Ob dopolnjenem desetim letom je dobil še ceneno kitaro znamke Sears Roebuck in držalo za orglice, ki ga je nosil okoli vratu. Uspešno je končal osnovno šolo, srednjo šolo in začel z študijem. Po končani srednji šoli se je zgodilo nekaj kar bi skoraj bilo odločilno in ne bi imeli danes največjega folklorističnega pevca. Ko se je nekega dne vozil z motorjem je počakaj, da je odpeljal vlak. Peljal se je čez peron, ko je nenadoma iz sosednjega perona pripeljal vlak v nasprotni smeri. Robert se je vrgel vmes tirnic in preplašen gledal kako vlak se je vlak odpeljal čez. Če bi Robert nekaj sekund kasneje odpeljal čez ga ne bi bilo več. Ob polletju prvega leta študija, se je odločil, da bo obiskal svojega vzornika Woodyija Guthrija. Woody je napisal prek 1000 pesmi v svoji 20 letni karieri, kasneje pa ga je mučila zahrbtna bolezen zaradi katere je umiral 15 let. Poklical je Woodya, vendar u je njegov zdravnik povedal, da se ne more oglasiti. Podal se je na pot samo z kitaro, orglicami, majhnim nahrbtnikom in s tisti kar je nosil. Preživljal se je z igranjem v pivnicah, barih in podobno. Zgledal je kot 16 letni deček, čeprav je imel 19 let. Za prenočišče ni imel problemov imel je veliko prijateljev , pri katerih je večkrat prespal. Nekaj krat so ga vzele k sebi družine, saj je zgledal kot izgubljen deček. Med potovanjem si je nadel ime Bob Dylan. Zelo rad je pel Woodyeve pesmi. Woody je bil v Greystonski bolnišnici v New Jerseyu. Resnično je spoznal Woodya in k njemu hodil vsak teden. Woody je začel spraševati osebje po Dylanu. Dylan je vsak dan hodil na obisk in mu zaigral in zapel kakšno svojo priredbo njegove ali tuje pesmi. Nekega dne je Woody dejal, da dva takratna folklorna pevca sta pevca folklore in Bob da je folklorni pevec. Dejal je še to, da ta fant bo postal še velik pevec. Dylanova prva pesem je bila Blowin´ in the wind katero je napisal 1962 leta. En njegov prijatelj pripoveduje kako je Dylan jo napisal. On mu je govoril kateri akord, da je zaigral Dylan pa je pisal besedilo. Začel je sodelovati z Columbijo, katera je podpirala mlade pevce. Njegov menedžer pa je bil Grossman. On je bil najboljši menedžer tistih časov. Dylan je posnel tudi prvi album. Začel se je vzpenjati na vrh med popularnostjo in uspehu. Povzpel se je na sam vrh. Imel je tudi prometno nesrečo iz katere je prišel hvala bogu živ, zdrav in cel. Napisal je veliko pesmi: My Back Pages, Chimes of Freedom, Song to Woody, Desolation Row , Mr Tambourine Man,… Igral je tudi v filmu Pat Garrett and Billy the Kid. Za ta film je poskrbel za muziko, ko ni nastopal. Ena izmed teh pesmi je Knockin´n on Heaven´s door. Napisal je tudi eno najbolj znanih rock pesmi vseh časov Like a rolling stone. Napisal je preko 300 pesmi. Posnel je 46 albumov legalno.

Bob Dylana uvrščamo med folk, rock, blues, country, gospel glasbo. Največ pa ga uvrščamo med ameriško folk glasbo. Ameriške folk značilnosti so te, da izhaja iz country in hribovske glasbe.”

Bo bdiln seo bračav grobu. Ja, gropsi skóple, grénót inse nótmav ubrača (povure), pogré panazajšpilat.
Vikipédija, kupsi léktor!

Bilsem Vglobalu. Srameje.
Zantro po lóškega vi dika jebló sicer zani mivo…

Nekoč je živela smrdliva baba. Imela je gnile noge in óstre škarje.
Nékega dné se je iodločila, da bó vbila vseso séde. Bi li so jitéčni. Vsako jutro sona glas mólzli kravo, daona nimógla spati. Bi laje najbólj nepre spana krava vdr žavi.

SVINJE! VAN DALI!!! Seje drla šev snu. SVINJE! VAN DALI!!!!

Ko je prišel dan D, jev zéla podróke košpa pirja i ngaza žgala. Kerje bila vi sokov ne tljiva, jezgo réla, še préden jepri šlado so sédov. Škóda :/

DI END.

(ali Kakó sem premagal raka)

Sestradan.
Se stradani grémvgo stilno. Fensi. Fensi go stilno. Tómi jepo stalo jasno, čimsem o dprl me ni. Vsaka Jédi mafran cóski pri dévnik. Navadn pofukan motovilc ala Brezúv Sega. Inta hudič stane ene 2, 3 évre za pést. No, jazga nisem jédel. Naro čilsmo špagéte del Mar a’ pou pua župvi gordó. Alnéki. Njih vrédnost je €9. Bržko semna róčil, mejepo stalo strah, kambóm spravil zade vé tévrov teste nin, sajzadnječase bóljmalojém. “No, bópaza lačnev Afriki”, semse kmalu poto lažil.
Po strégli sonamjih vglo bokih jušnih króžnikih. Innajsi sembil šeta kóo bupan vži vljenju, ni koli nisem ta kóglo boko po glédal v ko zarec, kocem tistikrat glo boko glédal vta króžnik. Ne kjéglo boko nadnu semo pazil kupček špa gétov, kiseje i zgubljal vnje govi globo čini. Na njempa - OGROZA - o gromen rak, kije njegovo ma lénkost - trohico špa gétov - stražil. Gr dómeje glédal, jazpa njega pre strašeno. Ali lakota jemati zve rinskega po guma, ko tpravijo Vafriki, inpri jélsem raka po gumno zakléšče ingaz krikom besnega ósemglavega bramorja za lučal prótiv ratom, dajeu ve likem lóku zle télče zresta vracijo, pre bil šipo naoknu terpri stalna parki rišču, kjérje spróžil vsea larme natampar kirani havto mo bilih. Za pódil semse v špa géte, po méšanes škóljko inmajhnimi trupelci ne dólžnih sinóv inhče ra mo góčnega raka stra žarja. Na slédnjo mi nuto smo žé zgróženi str méliv béla dna svojih jušnih króžnikov. Zalačnev Afriki nio stalo nič. O stali smolé trije lačni kupci pórcije za straženih špa gétov po €9.

Kosmosi pri bližno opo mógli o čóka, smonaročili račun. Ka kósmo bili prese néčeni, ko smodo bili vsakpo DVA listka. Eden je bilra čun, eden paje i zglédal, kodru žinsko dre vó. Hu diča. Patóje ro dóvnik! Po strégli sonam rake zro dóvniki!!! Po témije po stalo jasno, čemu céna €9. Dalsem namizo še devetaka zanapi tnino inzado vóljno o čel vtrgo vino poséndvič.

Na SioL portalu piše, da imamo moški i zrédno nepraktična móda.
Zraven šepiše, daso moške tórbe moderne, ampak jih nihče nenósi.

Ta kólepiše:

Na ulici boste težko srečali moškega z veliko torbo

“Kljub temu tako opravljenega moškega težko srečate na ulici. Če ga že srečate, je to zagotovo modni obsedenec, ki sledi najnovejšim trendom.

WTF??? Ka kóso tórbe mo derne, čejih ni hčene nósi??? Kajza hu diča sotréndi? Atréndi sona pisani v nékem zvézku, ka téri jeza klénjen glo boko na dnutre zórja vnékem bunkerju vmi Lanu???

Člankje kle:
http://siol.net/trendi/moda/2008/03/neprakticna_moska_moda.aspx

Dvéstva ri:
Prva:
Nóhtna prstancu nadésni nogi semi mélta kódólg, dameje céldan rézal v sre dinec. Parmo mentov na zaj pa jeta kómo čnóza rézal vanj, dase mije ste mnilo. O dlomil semga.

Druga:
Kosem hotel tózgódbico napi sati inrazvr stiti prste povrsti, dabipri šeldo skoraj naj manjšega, pa semta kóza stavil: “Imenovalnik, ro dilnik, da jalnik…” Jézo Skri stos….

Trétja:
Za kajse prstu nanogi reče prstanec. Ali kdónósi prstan nanjém?
Tóbi lista dvéstva ri,
gdórjepre štév prav “Séjso tri!”,
ali ja spa čtéje mne,
za tóvam pravim dasta dvé!

Vrada odko palnice sodel fin. Klical jihbóm Filper. U strašim se, kadarso vrata otko palince srédi no čidel fin. :/

Kobó stara 18.

Preroške sanje sozakon!

Zapusta semprodajalec avto mobilov.

Mojamarža je -70%

KU PITE, KU PITE!!!!