Dvapudlav koko šnjaku.
Sanjata otovor njaku.
Nespušat svojih pudlov skétne,
sajbó zmankalo ku rétne.
Natovor njakuv sanja hpsóv,
pase pélje masten vól.
Zgléda, daše lačna sta,
sajnibló čistvse hkurdo ma.

Zguban Matic pije pivo.
Majhn pudl grizega i grivo.
Ma Tidzga sunev sénce,
da sespo takne čezgo sénce.
Go sénce sostru péne,
apudl vólje jeje kléne.
Ži vélbó šenaj manjtri dni,
préden strubga pomo ri.

pudlji so šli v omaro
tam čakajo, dajimi bó krzno staro
pudlje bómo pol oskubli
in majhne plaščke iz nih dubli

pudle radi damo vusta,
kermajhen pudel lušno hrusta,
sabo vzamemo jih vkino,
kjér jih pomakamo v vino.

sem pudlu enkrat rignil vglavo,
pa tó zanga nibló zdravo.
seje stégnil tam vsalónu
pokopal semga po zakónu

pudle méli smo na ladji,
strégli so jih skupaj s sadji.
enkrat semga zmandarino,
drugič pa sam zmarga rino.

Psa odsékam stran od njegovega mójstra. Zébe ga po dlani, zakar se našpiči in pritečeč k meni. Pobóžam. Igrava, nató spi. Po parkétu se sprehaja drobovina. Čigava je? Porišem blókec, nót najdeš sméšnice. Ena je o tém, da se s sesalcem ne da poiskati mičnosti. O čém, ponóvno, o čém, se da sploh diskutirati? Samovóljno brcnem pudlja. Nič. Spét. Nič. Niham med tém in onim, nakar požókam. Pudlja. S palico. Ki si mi jo dala, ko sem te tépel z njó. Hvala. In sem odšel. Rad sem te imél, čeprav si me dostikrat nazaj.

Vstani, ščene léno!