KAUKA
Sunday August 04th 2013, 11:48 pm
Filed under: prevajam

Dr. Öetker Ellen 1/2
KAUKA

sprepésnil: Kobrowsky
original: http://www.heise.de/ix/raven/Literature/Lore/TheRaven.html

zatiste, kine znatebrat: https://soundcloud.com/kobrowsky-vladimiljanovi-teodozij/kavka

Enkat u srétnu či, xemtuhtov zjeban, brezmo či,
Nadkupom čudnih, starih knih, u kérih piše nót marskéj,
Me témxem kinku, skoru spanju, jenéki slično blótr kanju,
Koda enbi bóbn sanju, po vratih moje kamre bum.
“Aj ennau biskpr šu”, smšépnu, “povratih mojekamre bum -
Čiscamtó, ma mjesna sum.”

Mamše tóčn uspu minu, kode cembrau mrassm rinu,
paud sacga čika xeju gasnu, smradpo kléh jegnilih prasnu.
Smkómičakov dabójutr; – somknige ble-e dini futr,
nafutru žalost bijstéh sutr- nile Nóreveč sesum-
I méje zapu stilo um.

Insvi léče žalostno šuštenje u sazga férn kafr jólčne barve
Meje živčn ganar dilo – na filals tkófan tasti čnome grozo, k čen kol;
Tkódaz dejda, pmisr cépr mérpo stalo, stausem samka korbu dalo
“Enče hmennau bisk, alkvajzdej tóen vele um-
Rahlo pozn hmennau bisk hót tale vele um;-
Tójetó, ma mjesna sum.’

Zdejsem sežé opo gumu; nise mvečmo rilca sumu,
“Gu spót,” se mréku, “algu spa, opro stita mikar vba;
Ampak, sori, mausm spau, xtemi tó knéžno potr kau,
Xte mitók tiho potr kau, povratih mojekamrebum,
“Denismbiu čizzih kvaslišm” – klevrataófna mójpo gum;-
Samte ma, ma mjesna sum.

Smglu boku temo bulu, stautm dóuh in Némo tulu,
Dvóme sipo rajov, sanje sanjov, k čen ben si živjih nipréh upov um;
Nu benpre lomu niti šine, nu bena tema nčne zine,
in vsekar zmoji hustvn šine, jej mébló udle Nóre zglasnostjo naminimum.
Jesm biugdór tóje réku pa u dmevmi jena zajpr nésu šum.
Čiscam tó, ma mjesna sum.

Na zaj v kamro semko rakal, ko ddušov čili bipo makal,
Kospécem slišu rupu Tanje, šeblna glaskt jepréj un.
“Pa valjda,” rékusmsi, “valjda néki mipo pólknih zbija;
Nejpo bulm, mr bitje mularija, nejvidm žétóčudo vzun -
Nejsr cépr mérbó zase kundo innaj vidm žétóčudov zun; -
‘Samvétrje, mamjesna sum!’

Smpolknca o ct ru, je en frfotajne nótpr šu inme skorpo dru,
In srécobej kavkastala, šezačasa Tita jije zrasuklun.
Nejebeona živesile; nerečemi nebu, nemu Neživjomile;
Veheméntno, k dap kraljice jovzre dile, jezdejnótr, préjpauzun -
Prstala Jézusu naglavo, nakrižnavratih, préjpauzun -
Prstala inpu srala, mamna sum.

Pajepo srana ptica gnila, mistrahzo braza prepo dila,
Xetkórésno instrógo jeno sila, ajeméla ptičium,
‘’Čeprav klunru menmaš insibós, navadnakavkasi, nekós.
Smrtprnašaš, bógoklétna, oskubi svójko stum -
Ka kóte jehu Dičpo klical, kostaskle nila sporazum?”
Kavka dé, ‘Temamna sum.’

Začuden na perjadjo iščem smótrič, koda bipo slušal radjo, “bralje Ivanlótrič”,
Akluptému njéno dgovor smótra mine nudi – razvo zlaga nemój um;
Najbrž nimam kejfa lit, čerečem, dane trézen neo pit
Sečlovek niše našel, kibi ptičmu zganjal takšen hrum -
Ptičal zvér, Najézusu nakrižu zla izvir zganjal takšen hrum,
Ziménom tém, ‘Temamna sum.’

Akavka smélo, osamljeno, sedé, naglavi Jézusovi čivkne le,
Tastavek en, koda znjimbi izstrelila svojodušo vame bum.
Nikavknila beséde druge – premaknila nifr luge -
Dokler naravnst, brez vijuge, zinilsem “Žévečkrat meza pustilje kak kum -
Tudtibóš spizdila zjutraj, zapustitev mojih upov je izum.’
Izkljuni ptič: ‘Temamna sum.’

Skormejkap, kj ptičtó djau, očóka smse maupo scau,
‘Itak,’ smsiréku vbrk, ‘móre ptičkot gramo fónnau čenbit téhbe sét,
Sajnajbrž mélje gospo darja, kjebiusum livo póvndnarja,
Potémpa polom pase prasc pretvarja, danikriv, doklerga enne šutnev glavo bum -
Ko žalostinka, kisesliši, uppo vrne, dapra vica jepri hiši sšutom vglavo bum,
Poje: ‘Temamna sum.’

Mejekavka načudila, vna smehmi usta zakri vila,
Próckavkojézusu obrnjeni fotélj jemojarit zasédla bum;
Inko semsev kavčpo grézal, sempomo žganih svojih drézal
Sezdomišljijo svojo zezal, kajče tapiš čanc obléčenv krókarjev kostum
Kajčeta nemarni, téčni, zóprni, črnobni inzlóhotni pšanc obléčen vkrókarjev kostum
Kokavkne mi: ‘Temamna sum.’

Se déusm, sira zbijalglavo, azravenmólčal kodzastavo
Privóščil ne be sédper jadi, kjebov ščala vame odu zadi;
Šein šesm tó u gibov, obnaslonjalo zglavoribov
Insem póuštre prepo gibov, vsoju varčne žarnce 1200 Lum
Póuštre, kjihveč vsoju varčne žarnce 1200 Lum,
Oh, nebóveč Ona tlačla, mamna sum!

Po témse zragzgo stiuje malo, jepo travi zadišalo,
Svétiangl varu hmój, spušil bóen đojndzmenój.
“Prekléta,” semza tulil, “bóhte jepo slul, zraven angela jedau
Zdimom – zdimom nadspo mine, najle Nóramine bum!
Vdihni – vdihni póhaj svéte téra stline, najle Nóramine bum!”
Akavke le: “Temamna sum.”

Sm “Prerok!” réku, “zdraha zlobna” – siprerok, česhu dičal tič! -
Alsam vragte kmeni jepo slal alpri vedel teje tvójbo lani ptičium,
Samcat sam, anebojéč, vdeželi gnilitéj propadli -
Vtéjhiši groze – vseskupije nesporazum -
Ajše – AJ še enméjhn upajne, detalese razréš nesporazum?”
Sikne kavka: “Temam jesna sum.”

Sm “Prerok!” réku, “zdraha zlobna” – siprerok, česhu dičal tič! -
Prne bésih, xemra stézajo nadglavo – Prbógu navi Šarjih miraz svetli um -
Povej, patétični téjduši, alpanaj jezik set osúši,
Češegdajmi kuracpuši ta, kjizdejangeli kupujejo parfum -
Čemeše gdajnjén jóšknav duši njén, kjizde jangeli kupujejo parfum?”
“Pomojene, mamjesna sum”.

“Najtó tvojezadnje sobe séde, kuračrna!¨ kriknem izbéde -
Zmigi svojo rt na zajmed perutnino, hudičuv rt stópernato živino!
Padap perésce neo stalo zatebój, zme neti malo!
Samoto simi stranna gnalo! – spizdi Zjézusa brž bum!
Nebrskiveč pomojihgréhih, spravi svojo kavčjost Zjézusa bržbum!”
Kavka dé: “Temamna sum!”

Nejebe kavka, glupa ni, akrse di, akrse di
Jézusu natrnast glau, navratih mojekamre bum,
Invo čimi pticazre, kodav sepra sica vé,
Injénasénca namepada shalogénke s svetilnostjo 1200 Lum;
Inkoza léga kavčja prerinesev vsemojepóre, spustijo rokemoje vratle Nóre. Bum.
Jesmkriu – mamzdejna sum.



APOSTOLSKA VEROIZPOVED – PREVOD
Friday December 28th 2012, 10:11 pm
Filed under: pomo žgani hsistikam, prevajam

Bóg mi je bil danes milosten in zaklél sem se, da bóm v zahvalo prevedel njegovo besédo iz latinščine za butaste Krajnce, da bódo bólj pristno molitve drdrali.
Prevedel sem Apóstolsko Véro – molitev, s katéro ovce Bógu svojo véro vanj izpovedujemo. Paza čnimo:

STANDARDNA LATINSKA OBLIKA

Credo in Deum Patrem omnipoténtem, Creatórem cæli et terræ.
Et in Iesum Christum, Fílium Eius únicum, Dóminum nóstrum,
qui conceptus est de Spíritu Sancto, natus ex Maria Vírgine,
passus sub Póntio Piláto, crucifixus, mortuus, et sepultus,
descendit ad ínferos, tértia die resurrexit a mórtuis,
ascendit ad cælos, sedet ad déxteram Dei Patris omnipotentis,
inde venturus est iudicare vivos et mórtuos.
Credo in Spíritum Sanctum,
sanctam Ecclesiam cathólicam, sanctorum communionem,
remissionem peccatorum,
carnis resurrectionem,
vitam æternam. Amen.

PREVOD
Verjamem v gospoda očeta omnipotentnega, kreatorja cele Zemlje.
In v lesenega Kristusa, sina povsem unikatnega, domine naše,
tukaj imamo koncept svetega duha, mladiča Marije bivše device,
pasuš ima od Poncija Pilata, krucefiks, umrl je od sepse,
dvignil se je iz inferiornosti, tretjič vstal a umrl,
dvignil se je v nebo, sedet na desno k očetu vsemogočnemu,
in de bi po vsakem vandranju pravično živel mrtev,
kredo in Duha Svetega,
svétim v katóliško cérkev, družbo svetniško,
remisija kljuvanja,
meséno vstajenje,
tvitam véčno. Amen.



Poezija (prevod)
Saturday November 03rd 2012, 11:06 pm
Filed under: prevajam

POETRY
by Pablo Neruda

And it was at that age … Poetry arrived
in search of me. I don’t know, I don’t know where
it came from, from winter or a river.
I don’t know how or when,
no they were not voices, they were not
words, nor silence,
but from a street I was summoned,
from the branches of night,
abruptly from the others,
among violent fires
or returning alone,
there I was without a face
and it touched me.

POEZIJA
prevod in priredba: Kobrowsky

Intójebló prtist starost … Poezija sejpr kota lila
mene iskat. Jesne vém, ne vému tkékje
pršla, izime ali zréke.
Jesne vémku kó algdaj,
gla sovi nisobli patud
nebe séde, patud neti šina,
samśm biupa puklican zulce,
izpu družnc noči,
krna enkat udu stalih
medivjimi ogni
alp smse samvraču,
tmsmbiu brezface
pasemej duta kniva.



KUKÓ POEZIJA HMENPRIDE (prevod)
Thursday December 30th 2010, 2:28 pm
Filed under: prevajam

Dóberdan!
Onidan sem se odlóčil, da se bóm preizkusil v prevajanju leposlóvja. Zaza čétek semsi i zbral pésem Gerija Šnajdera, kinam pri pove duje o tém, kakó poezija k njemu pride. Povejte, čevamje všéčpre vod.

Original:

How Poetry Comes to Me
by Gary Snyder

    It comes blundering over the
    Boulders at night, it stays
    Frightened outside the
    Range of my campfire
    I go to meet it at the
    Edge of the light

KUKÓ POEZIJA HMENPRIDE

Iz zlómleno nogo pršépa
čz km ne punoč, pase zauléče
k en prestrašn zajc stran
u dmojga ogna tabornega
no, sj, pojgrémpa ke, kniveč svetlobe
puno.