Neizogibnega ateizma bridkost
Monday August 05th 2013, 6:19 pm
Filed under: pomo žgani hsistikam

Moralni teolog Dr. Andrej M. Poznič v svojem članku Ateizem je vera (sramota in gnilost, dodajam sam) piše o zlobi in smrdljivosti ateizma, o njega nevarnostih in škodljivosti.

Nekaj navedkov iz članka:
“Vernik gradi božje kraljestvo, nevernik pa gradi družbo niča in praznine. ”

“Ateizem pelje družbo v popoln individualizem, kar pomeni v samoto pekla že na tem svetu. Zato je ateizem pravzaprav pravi satanski otrok in je zlo, ki v ozadju napaja več kot en uničevalen, koroziven in koruptiven pojav v družbi.”

“Ateist, posebno evropski, ki je ateist nasproti krščanstvu, se definira kot nevernik glede na Boga, ki ga oznanja Cerkev.”

Tó beróč, strinjaje se z njim, sem v grozi ugotovil, da sem tudi sam ateist.
Nu, ne čisti sto procentni ateist, ampak zeló blizu tému, kar vsi normalni ljudjé sovražimo in preziramo. Verjamem v Boga, ki ga razglaša Svéta Cérkev Rimokatóliška, me je pa sram, da sem ateist naspróti vsem ostalim bogovom. Ne verjamem v Muslimanskega boga Alaha, katérega sledilci trdijo, da Jézus ni Bóg. Ne verjamem v Judovsko različico boga, v Hindujske bogove, v svéto trojico št. 2, Oh, Brahman, Višnu, Šiva, odpustite mi mój ateizem, oprostite mi pri Jézusu sinu, Bógu očétu ter svétem duhu, O, Sarasvati, boginja učenósti, navdahni me z resnico, preženi mój ateizem napram Hinduizmu, o, Afrodita, z ljubéznijo navdahni me, vstópi vame, tja, kjér je Jézus Kristus Božji sin odrešenik brezmadežno spočéta svétost, luč in varuh, razsodnik, vodnik, svetilnik in pastir naš božji! O, razsvetli me, Alkména, žena Amfitronova, mati Herakleja, pankrta Zévsovega, ki je vladar nebéški, (oh, ne prestreli mi s strélo in z gromom mi ne grozi, saj zaveden sem, zapeljan od Rešenika, k Mariji mólim in gréšen sem skózinskóz, gnil kakor prezréla čéšplja na polétnem sóncu plesnéča), oh, Artémida, hči zévsova, zapléši zame v sprémstvu nimf, navdahni me, s polbratom Aresom, bógom drugim najpogumnejšim za Jézusom takój, da v vas bi veroval, ulovita me s svojima harpunama, naj me prebodejo puščíce vajine, kot me Amor je prestrélil z ljubéznijo vsevišnjo božjo Jézusa Kristusa odrešenika, napram katéremu teist sem, oh, Atlas, steber božji, ne strési me s té Zemlje, ki jo nósiš, odpusti mi mój ateizem napram vam, bogovom starogrškim, ateist sem do starorimskih tudi, le do novorimskih tréh, Očéta, Sina in Svétega Duha amen ne!

Odpustite mi, saj ne vém kaj délam,
vas je na tóne, na galóne,
tisoče, milijóne,
saj se mi počasi bó zmešalo,
vrag je zdavnaj žé vzél šalo,
pa božiček, zóbna miška, vse sem a- razen Boga.
Boga Očéta,
Boga Sina
in trétjega boga,
Svétega Duha,
AMEN.

ATEIST SEM!
Vsaj večinoma.
Čeprav verjamem v Jézusa.
A eden/trije so premalo,
kjé šelé je vse ostalo?
Zató kažite s prstom name,
mularija, staremame,
vsak, ki pét minut ma časa,
ateistom nema spasa.
Verjamem samó v Jézusa,
samó v enega boga.
Za mano vpijte: “TÓ JE TA, TÓ JE TA!”
Dokler ne sprejmemo vseh ostalih,
smo kot otroci na igralih.

Mój oči ma pa véčjega,
šlekapac in hahaha!



APOSTOLSKA VEROIZPOVED – PREVOD
Friday December 28th 2012, 10:11 pm
Filed under: pomo žgani hsistikam, prevajam

Bóg mi je bil danes milosten in zaklél sem se, da bóm v zahvalo prevedel njegovo besédo iz latinščine za butaste Krajnce, da bódo bólj pristno molitve drdrali.
Prevedel sem Apóstolsko Véro – molitev, s katéro ovce Bógu svojo véro vanj izpovedujemo. Paza čnimo:

STANDARDNA LATINSKA OBLIKA

Credo in Deum Patrem omnipoténtem, Creatórem cæli et terræ.
Et in Iesum Christum, Fílium Eius únicum, Dóminum nóstrum,
qui conceptus est de Spíritu Sancto, natus ex Maria Vírgine,
passus sub Póntio Piláto, crucifixus, mortuus, et sepultus,
descendit ad ínferos, tértia die resurrexit a mórtuis,
ascendit ad cælos, sedet ad déxteram Dei Patris omnipotentis,
inde venturus est iudicare vivos et mórtuos.
Credo in Spíritum Sanctum,
sanctam Ecclesiam cathólicam, sanctorum communionem,
remissionem peccatorum,
carnis resurrectionem,
vitam æternam. Amen.

PREVOD
Verjamem v gospoda očeta omnipotentnega, kreatorja cele Zemlje.
In v lesenega Kristusa, sina povsem unikatnega, domine naše,
tukaj imamo koncept svetega duha, mladiča Marije bivše device,
pasuš ima od Poncija Pilata, krucefiks, umrl je od sepse,
dvignil se je iz inferiornosti, tretjič vstal a umrl,
dvignil se je v nebo, sedet na desno k očetu vsemogočnemu,
in de bi po vsakem vandranju pravično živel mrtev,
kredo in Duha Svetega,
svétim v katóliško cérkev, družbo svetniško,
remisija kljuvanja,
meséno vstajenje,
tvitam véčno. Amen.



Posipati se s pepélom – izvor izraza
Friday January 21st 2011, 9:22 am
Filed under: pomo žgani hsistikam

Nekóč ježivél sin, kije imél dvao čéta.Prvemu je biló imé Hans, drugemu Ingemar. Ingemar je imél védno na vóljo vedro ali dvé, če je biló tréba kómu bruhati, Hans pa ne. Zató se je sin oldóčil, da bó Hansa ubil. Prejahal je célo deželo, da nikjér niso iméli dovolj smodnika, za smrdno dózo. Žalosten je prišel domov in jézno zažgal svojo sobo. Soba pa je bila tik ob Hansovi in Ingemarjevi spalnici, zató je zgoréla še slédnjih slédnja s slédnjima v nji. Sin po nékem čudnem naključju ni uspél zgoreti, k čimer je nekólikanj pripomoglo tudi dejstvo, da je bila njegova soba večinoma akvarij, saj je bil riba. Ko je ves móker splézal iz pogorišča in žalostno ugotovil, da sta Ingemar in Hans mrtva, še posébej Ingemar, se je togotno začél cmériti in kričati: “BÓG! KAJ NAJ SEDAJ STORIM! KAAAJ!

V tém trenutku (téhnično v naslédnjem, se pravi, trenutku, ki je nastópil trenutek kasneje, ampak ker je razlike za en bóri trenutek, nam ni potrébno biti takó téhnično pravilni, pa še stavek je na ta način krajši) je začél pihati véterc, se vrtinčiti okóli pepéla, ga dvigovati v zrak, da je lahkó padal sinu po glavi. Ko je vétrc JÉL nepihati, je sin recitiral: “Hvala bóg, za tvój velecénjeni nasvet, rés si móder in učen kot sam bóg in božja milost vaša ne bó ostala neopažena!”
Pokléknil je na tla in koléna ter začél po božjem nasvétu po sebi pepél strésali.

Od tistega dné dalje “Posipati se s pepélom” poméni, citiram, “Po storjeni veliki napaki nékaj avtosugestivnega, kar ti katarzo napravi, ali je povsem brezpoménsko v kontékstu globalnega živja, storiti.”



Janezek in 24,94 €

Janezek je za birmo od botre dobil 24.94€. Mamica mu je rekla, naj si kupi nekaj lepega. Kaj si je Janezek kupil?

Klikni(a) na željen artikel in izvedel(a) boš, če si uganil(a).

Kaj vse se dobi za skoraj 25 €

za skoraj 25_k



Lézbični šóv z lézbijkami
Thursday March 04th 2010, 3:24 pm
Filed under: pomo žgani hsistikam

Lézbični šóv je védno z lézbijkami.
Če bi bil s tigri, bi bil tó lézbijčni šóv s tigri.

Da vidim, če bó zdaj kaj več obiska, poezije tkó nobenveč nebere.
LÉZBIJKE, FUK, LULIKA, KAKEC!
(luljček)



Ne premi čnine sonepre mične.
Saturday February 07th 2009, 6:00 pm
Filed under: pomo žgani hsistikam



Znezdravoméro hu morja človek pre ženev sete žave (ali ka kósem senorče vavi zinva lida)
Tuesday September 02nd 2008, 2:15 pm
Filed under: pomo žgani hsistikam

[Vsebina je bila odstranjena zaradi nezdrave mere humorja]

Vaš Administrator



Jesce mrela tivenj
Monday June 23rd 2008, 7:09 am
Filed under: pomo žgani hsistikam

Ke rmamso ródnike.



Dobrjutro
Tuesday April 08th 2008, 9:30 am
Filed under: Uncategorized, pomo žgani hsistikam

Ži vlenje jekubgno ja,
vka térga sevčasi hkašen ptičpo sérje.



Dvéstva ri
Wednesday March 12th 2008, 2:25 am
Filed under: pomo žgani hsistikam, svašta majka rodi...

Dvéstva ri:
Prva:
Nóhtna prstancu nadésni nogi semi mélta kódólg, dameje céldan rézal v sre dinec. Parmo mentov na zaj pa jeta kómo čnóza rézal vanj, dase mije ste mnilo. O dlomil semga.

Druga:
Kosem hotel tózgódbico napi sati inrazvr stiti prste povrsti, dabipri šeldo skoraj naj manjšega, pa semta kóza stavil: “Imenovalnik, ro dilnik, da jalnik…” Jézo Skri stos….

Trétja:
Za kajse prstu nanogi reče prstanec. Ali kdónósi prstan nanjém?
Tóbi lista dvéstva ri,
gdórjepre štév prav “Séjso tri!”,
ali ja spa čtéje mne,
za tóvam pravim dasta dvé!