Glót Póliglót in njegova prva ugotovitev
Tuesday February 09th 2010, 8:33 pm
Filed under: Glót Póliglót

Dvóm razjéda dolino insijo pretaka méce.

Govtalov hram premika pósteljo nervózno gor in dol po podu nad mano, da bi se je sama ga. Prismukulja ne razveselila, ka-li šele jaz.

Kdór spava, sónce v sénce déne,
prav lahkó se gréh u-makne,
ali brez čarne, vedre sténe,
niti tak – kali drugačen ne presahne.

In tudi vijólična kosmulja me spominja (njén okus vsaj) na tó pésem grofa Briéa, ko jo grickam mimo vsakdana po ploščatih ulicah hodéč, pa čeravno se mi pod nósom mrmra otróška izštévanka, da kómaj jém dovolj hitro čez prag stopiti, še préden se ona izteče. In, pizda, macesen se mi je létos sfižil, okraski so dol padli in po tléh je pólno iglic. “Marinka, pometi, préden mi zmanka potrplenja!” rečem svojemu kanarčku, medtém, ko mu nasuvam pičo. Ni še minilo pédenj dni, pa je žé lačen. “Hraniti na tri obrate vrtavke”, je pisalo v navodilih. Pa sem verjétno napačen listek dobil zraven. Nakup se ne izplača. Noben. Kraja pa. Še vsak tat je dobil svoje. Kdaj bóm jaz kaj dobil? Včéraj sem tri ure čakal v vrsti pred pekarno, pa še nóč je bila, da bi se ja ne videlo, da sem tó jaz. Zjutraj sem se pa zbudil s pólnimi ušési zajebavanja. Mišek, so mi rekli. Mišek, bóš šel domov brez kruhka, a ne, da bóš šel? Pismo, Mišek, spét si ostal lačen.

Bórut Pahor mi je pisal, da naj mu ne skačem v besédo, kadar tuhta. Saj se zna sam vse zménit. Za nič naj te ne bó sram, Pahor, saj si precédnik. PreCédnik z vélikim C. Rés mu nisem skakal v besédo. Sedél sem tam v kótu, podóben maréli. Pa še móker sem bil, saj je kapljalo od mene. No, kóliko jih je biló tam? Če sem bil rés, potém móram védeti. Védno se ujamem na laži. Me pa vsaj drugi ne, kar je bóljše kot nič. Ni pa bóljše kot malo. Védno dobim malo. Ne razumem, zakaj potém nisem zadovóljen.

jakec.

jakec.