SÓNČEN DAN
Sunday November 28th 2010, 12:52 pm
Filed under: Pésme

Sonce jesve tilo,
meni v o či,
mense jemu dilo,
nésel semsme ti.

Pólnev vréče mačkov
mélsem zao dpad,
zraven hiše céstav
sazga semmél rad.



Vabilo na glasbeno-literarni performans
Wednesday November 24th 2010, 12:47 pm
Filed under: knjiga, oznanjam

kobrowsky-jedro2

Ker sem jebeni bebec, sem seveda pozabil podati par informacij, ki takó niso končale na témle vabilu zgoraj, zató dodajam:

Obétajte si trubadurja, ki bó nékaj pésmi zapél, sprémljal pa ga bó ta isti trubadur na kitari. Imé mu je Matej Razdévšek, za uglasbitev pésmi pa sem mu hvaléžen neskončno. Če pa jih bóm móral nékaj tudi recitirati, je kriv samó on, ker jih je uglasbil premalo.

PRIJAVE PRÓSIM TUKAJ!



SMÓKVICE
Tuesday November 23rd 2010, 12:01 am
Filed under: kratke štórje

Mama jekupila smókvice. Očje jihni maral. Védno jebil zelen vobraz, kojihje jédel. Ta kóko cmókvice.
Tistega dné jena vasi deže valo. Vsecéste sobile mokre, tudi naša. Gavtrože sošecve téle, čeprav jeprvi je sénski kostan žépo padal potléh.
Privznóžju dre vés ječičal jéž inčakal, dananj padejo prve hruške. Podna pačnim dre vésom ječakal. Nékaj senasje zmotilo inmislilo, dajejéž kostanj.
Ovbe, tónasje zabolélo! Zakri čali smovsak svojoklétvico insev samih opankah zapo dili prótidómu. Do manasje čakal oče. Skrémženega o braza ingóstih, črnih las, prepo jenih ssajami indimom izpipe. Tistopipo mujemati vsakvečér zlóščila o dzunaj, nótri pasini upala. Oče bijo bil, koce bije konja, kadar zavijev slépoulico. “KÓD HÓDIŠ, MRCINA ČRNA, NIMAŠ OČI, DABI PRAVOPÓT NAŠEL?!” Z gajžlo pohrbtu inzbičem čezo či.
Tisto popóldne jetudinas pričakal bič. A nibiló ko tpona vadi. Zraven jestala mama invroki dr žala pehar smókvic. Kojeoče kon čal, namje dala. Vsakemu eno. Malek jegolju fal inse dvakrat po stavil v vrsto. Oče jetó o pazil inse žéhotel mrščiti. Potlej pajele dvignil bič, sev brkna sméhnil intrikrat zamahnil. Enkrat pozraku indvakrat Pomaleku. Radnas jei mél.
Tana šoče.