Damjan baše drógev žepe,
sajbi malo radza služil,
go spócko lumbij skofri zuro,
gaspo hlépom jeo kužil.

Koka jinsi sprédaj tlači,
marihu anov riti ma,
go spódga bržkone nagači,
ako tóle vseza zna.

Baše, baše, tudta bléte,
sipo djezik spravlja,
predo čmiji mata péte,
muhódi jodo zdravja.

LSD, malhórsa, šit,
vko tičkih ustnih,
vréčkev rit,
pre dnjimpa majhenj koren jak,
tlači bivolav vo dnjak.

Posnifa malo koka jina,
sajna staja družba fina,
pléšast murn tam v kótu,
zgléda dasej H-ja lótu.

Ča robni zmaj naróbu vodne
pipe sijen đojntpri žiga,
pra šičje glavi osel pravi,
daodvi jagre semu dviga.

Damijan grabi, sinfa liže,
nalustru vidi svojga sina,
ki jesi cerše varnov jajcu,
alsena žéra koka jina.

Dvao bada, o baor jaka,
ense fiksa, enga čaka,
Damjan prósi hero jina,
srédi banje pólne maka.

Inzako silo - dobra kaša,
joskuhal oče bóiz haša,
potlej vkuhno mama stópi,
zasla dico nese ópij.

Krek ingóbice počasi
poka dilbó nate rasi,
skupaj spólžema in Knina
tamvo blaku kokaina.

Kozbu dise - Mama mia! - okró gnjega poli cija!
Go spócko lumbijsko fri zuro,
pajedo čakal zadnjo uro.
Končala seje racija,
sledi detoksikacija.
Inpotlej hitro zare šetke,
Kjérdamjan nós visoke petke.