Filed under: posvečeno
o pómba: Po stalsem tat. Neve dé. Krivje mó jslapspo min. Ko macva napi sala Zjurško skupaj. Spómnimse njé,kojese déla o bmeni, kosem pisal polistu. Praznem listu. Ve rjétno mije nareko vala cévko mat. Ve rjétn. Priča nemórembiti, kerje mójspo minslap, vémpa, dajese déla. Prijurškinih vkuhinji. Njénoče jejédel krompir, njénamati seje vr téla pokuhinji. Ele gantno. Ko Tmarta Stuvart. Ko cestra Niko Lina. Kot Oliver Dragójevič Đéjmi Oliver. Jazpa sempisal. Ona pana reko vala. Jurška.
Tacem. Srameje. Bókvé kóliko pe snitev semšeta kópo kradelj. Bókvé vkóliko kuhinjah semse dél, zraven pade kle. Bókvé kóliko o čétov jejédlo krompir. Bókvé, kóliko mater seje vr télo ko dbale rina pokuhinji. Bókvé. Bók.
Jurška, nisem vréden avtorstva. Pre puščam tiga. Pravzaprav tipre puščam ce loten blog. Draga Jurška, o pROSTI. Odane zdalje siavtorica se hmoji hpésmi!
(posvečeno Frédimilerju)
Avtor: Jurška
Vsagdan sičakala njega,
A njega ni biló,
Pred tabo sem védno stal le jaz
A ti nisi videla mój obraz.
Včasih sedél sem na klópi,
Včasih sem klečal pred njó,
Včasih sedéla si ti na njej,
Včasih sedél je drug gdó.
Kadar te slišim,
Kadar mrmraš si,
Kadar popévaš pésem si tó,
Ki sem mrmral jo
In včasih popéval
Tudi jaz, ko sem čakal na tó.
Da se bóva končno spoznala,
Da končno bóš opazila mój stas.
Da se bóva skupaj igrala,
Ti se bóš z mano, a stabo se jaz.
Vsagdan sičakal njega,
Sólza je stekla v okó,
Ko končno si mene spoznala
In pozabila njega zató.
Zdaj žé skupaj živiva,
V isti sobi ti in jaz,
V sanjah si védno igriva,
Čez dan ne vidiš mój obraz.
Bogi!
Pa najprej ful dobr kaže, pol pa… :/
Aja kobra, zelo bi si želela, da ne bi več kradel. Če je to seveda možno.
Jurska: Saj veš kako to gre.. če kradejo drugi, zakaj ne bi še jaz
ja ampak lahko potem jaz od njega nazaj to ukradem in malo preobrazim in potem spet on meni in potem v neskončnost in na koncu se ne ve, čigavo je bilo.
točno se spomnim da sva skupaj napisala ta komad in sicer imam tdui priče; moj fotr, ki je poleg jedel kosilo in mati, ki so se vrteli po kuhinji. Naprej pa neža, ki sem ji dala napisane komade, rekoč: lej kaj sva s kobro nardila. Se pravi, vse govori meni v prid.
fredi- car voznikov viličarjev in stoječic ob tekočih trakovih si zasluži svojo priredbo na kobroblogu!
Jursa: Predlagam, da se obrneš na gospoda Zupana na Sazas, pa ga mimgrede še povprašaš, zakaj mi ni dal nič dnarja, ko je priredil moj komad, kjer je večina teksta mojega
Sicer pa… kaj pa če krajo obrnemo v sodelovanje:)Vse se da še popravt.
Ja, ljubček, kaj se ne piše njeeega, he, he?
hahahaha. prosm če napišeš komad oprosti urška
@jurška:
séjni zdómn.
torej. Ne samo, da si komad pospisal s svojim imenov, čeprav sva ga naredila skupaj, si potem javno objavil tudi to, da bom pod vse, kar boš ti pisal, podpisana jaz. To pa pomeni, da bodo moje pesmi ljudje vzeli kot da so tvoje. Hvala lepa, dragi kobra.
Potémbóm šel še inna tvoje slike napisal Kóbra.
Nadalje odidem vknjižnico inse podpišem navseknjige.
MUAAAAAAAAAAAHAHAHAHA H”"”
Ne samo, da si tat, še papiga si. Od mene si kopiral nezavedajočo se krajo. Pred kratkim sem namreč nevede ukradla čokolado, ti pa komad.
Očitno si v ustvarjalni krizi.
Leave a comment
Line and paragraph breaks automatic, e-mail address never displayed, HTML allowed:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>