NE URJE
Tuesday September 18th 2007, 6:55 pm
Filed under: Pésme, nékam grém

Včasih, ko se vózim pocésti vhudem nalivu, po spolzkem, po plavljenem cestišču, ko se mi volan hudomušno
karnapréj v lévo ali désno obračajóč róga v obraz, je fino v roko vzet telefón in nanj posnéti, kar
se v glavi predvaja. Da se ne pozabi. Pametni pišejo. Briljantno bistri pa med vožnjo avtomobila v
neurju snémamo bedarije v telefón.

LÉZBE PORO ČENKE

Skorsm zletu zavto céste.
Če bi, bizgazu trine véste,
xose lihkar poro čile,
mece bójse vjolju bile.

PREPER LICA

majhna siva prepe rlica,
spizdla mije znamne zlica.
zdajsem grši kocem bil,
prepe lico bómu BIL!

mama mene bóspo znala
inne bómza jésti dala,
staramamav dvómla vame,
kežbó dala zaci gane.

kosev špégu bómpo glédal,
videl tujca bóm v steklu,
steklo kmalu bóm mél včlénkih,
spo znalme navjo niti vpeklu.

zdajo bljubljam prmej duši,
dane kličem večhu dirje,
čena sléndič vmimoletu,
kakšen ptičme lepo sirje.

I SKOK

Hrček.
Skóči izve sólja.
O cpódga čaka kišta vrélga ólja.
Hrček se upari,
ratata šedva.
Skupaj vnašifari
gbógumólita.

Ljubi hrček tine bésni,
najpo glédam vtvoje dlésni,
pagor vlične téme šičke,
včéraj jédu sipra šičke.

PA STIR

Ži vélne kóčje enpa stir,
že léuje métu hiši mir.
Za klauje ženo ino troke
insi vrgel gana róke.
Tiča namreč, enga skobca,
znjimje šeulo vithu dobca.

Ne bóveč glasno zlobe zganjal,
pa stirbóv hiši mirno sanjal.



1 Comment so far

Najprej bojo deževale žabe.
Potem bojo deževali hrčki.
Potem sledi oglasni blok.
Vpojno v božjomater, za tiste dni,
za angelski nasmeh.

Dinozaver MonsterID Icon Comment by Dinozaver 09.19.07 @ 9:46 am



Leave a comment
Line and paragraph breaks automatic, e-mail address never displayed, HTML allowed: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

(required)

(required)