prite meglédat!
Tuesday February 20th 2007, 9:08 pm
Filed under: oznanjam

ósemindvajsetega téga februarja bóm deklamiral v pésniški hiši.

PRITEME GLÉDAT!

jumbo plakat je pa kle: NAPOVEDNIK O MEN, K BÓM DEKLAMÉROV



KAKÓSEM PRAKTICIRAL HOMEOPATIJO
Monday February 19th 2007, 9:58 pm
Filed under: znanost

Filozofija homeopatije je takšna:
Če na zdravem človeku nekaj povzroči določen simptom, ta ista snov na bolnem človeku ta simptom zdravi. Seveda močno razredčena.

Če zdrav človek poje strupeno jagodo in mu ta povzroči slabost in bruhanje, potemtakem lahko bolanega človeka, ki mu je slabo ter bruha, zdravimo s temi jagodami. Seveda jih prej razredčimo. En liter jagod prelijemo s stotimi litri vrele vode in premešamo. Nato doziramo npr. po tri kapljive vsakih 5 ur, dokler slabost ne mine. Če slabost po dveh dneh ne mine, pripravimo močnejše zdravilo. Tistih sto litrov zdravila razredčimo tisoč litri vode, če pa je slabost zares močna in še po enem tednu ne pojenja, pa zdravilo razredčimo še s 10.000 litri vode. Bolj razredčeno zdravilo je pa že nevarno in ni za vsakega, čeprav se govori, da je nekdo jemal zdravilo, ki je bilo pripravljeno iz petih jagod in 500.000 litrov vode. Jemal ga je tri mesece po 5 kapljic vsakih 8 ur in preživel. Pa še slabost ga je minila. Ampak takó se samó govori.

Sam sem se o delovanju homeopatije prepričal enkrat, ko mi je bilo nékega jutra na móč slabó in v glavi se mi je vrtélo. Pomislil sem: “Lé kaj je tisto, kar mi je povzročilo takšen simptóm?” “Vodka, ki sem jo pil tisto nóč!”, sem si kar sam odgovóril.
Zató sem si (tudi sam) pripravil sledéčo homeopatsko méšanico:

0,03 dcl vodke sem razredčil z alkohólom v razmérju 1:10. Edini alkohól, ki sem ga še imél, je biló pivo, saj sem vse drugo žé porabil ponoči. Homeopatski pripravek sem doziral v požirkih, 10 požirkov vsako uro. Ker do dopoldnéva pripravek ni pomagal, sem ga razrédčil še enkrat v razmérju 1 : 100 in povéčal doziranje na 15 požirkov vsake pol ure. Zvečér mi je biló še védno slabó in védno bólj sem bruhal, zató sem se odlóčil za najmočnéjši pripravek, ki sem ga s svojimi zalógami bil sposóben pripraviti. 1 : 580. Zdaj vodke skoraj ni biló moč zaznati v raztopini, zató je bil pripravel zeló zeló močan, odmérek pa sem povéčal na 50 požirkov vsakih 15 min. Bruhal sem célo nóč, próti jutru, pa je slabóst minila, bruhanje pa pojénjalo. Do večéra sem se počutil zeló dobro, bil sem vesél in sem šel ven žurat. Za vsak slučaj pa sem si vzél s sebój nékaj svoje hómeopatije, da mi alkohól nebi mógel do živega. Zjutraj mi je biló spét slabó, ampak manj kot préjšnjič. Zdaj žé eno léto jemljem tó zdravilo preventivno, 8 požirkov vsako uro in se veliko bólje počutim, tudi če zvečér zaužijem nékaj več alkohóla. Pa ne samó tó, tudi če se ga pošteno napijem, se simptómi, ki so bili préj védno prisotni (slabóst, odsotnost ravnotéžja, zmanjšane motórične sposóbnosti, zmédeno govorjenje), sedaj ne pojavljajo več (razen zmédenega govorjenja, katéro je védno prisotno). Kakó zeló pozitiven vpliv ima homeopatija name, dokazuje tudi tó, da se, če je nékaj časa ne jemljem, počutim zeló slabó, se kmalu začnem trésti in mi nasploh ni kul, ko pa jo spét začnem jemati, pa se ponovno počutim super. Lahkó bi rékel, da si življenja brez hómeopatije sploh ne predstavljam več.

Začél sem eksperimentirati tudi z drugimi učinkovinami, kot naprimer viski, žganje, šnopec, medica, brinjevec, borovničevec in še kaj. Učinkovine méšam včasih tudi z vodo, ampak pri majhnih potencah (npr. liter viskija, 3 litre vode), saj se je izkazalo, da je zdravilo, pripravljeno z vodo, zeló močno in žé pri razmérju 1 : 3 zeló močnó deluje, zató ne upam rédčiti še naprej, da ne bi biló premočno. Z alkohólom pa potenciram tudi na 100, 200, 500. Rédčim tudi z vinom, špiritom in tudi drugimi alkohóli. Zdravila pripravljam tudi prijateljem in tó zastónj, oni samó priskrbijo sestavine. Dostikrat se zdravimo v parku, kjér privandrajo mimo še naključni mimoidóči in mnóge zanima homeopatija, za katéro sem navdušil žé ničkóliko ljudi. Vesél sem, da se ta veja medicine razvija tudi v Slovéniji. Obstajajo celó društva, kjér se homeopati dobivajo in pogovarjajo o tem, kako délajo svoja zdravila, kakšna razmérja rédčenja uporabljajo, s čim rédčijo in kakó vse tó vpliva na njihovo vsakdanje življenje. Tudi sam bóm šel malo poglédat tja, so mi žé mnógi priporočili.



MEČEVANJE – TÉHNIKA DIRÉKTNIH VBODOV vs. TÉHNIKA PÓLKRÓŽNIH GIBOV
Saturday February 17th 2007, 3:50 pm
Filed under: ka kóse tepe

V dosti primérih se bórba, ki jo konča pólkróžni gib, zaključi z ločitvijo glave od telésa, kar pa mnógim (med njimi sem tudi jaz), hódi precéj naróbe, pri pospravljanju trupla premaganca. Étika dvobojevanja veléva, da zmagovalec poskrbi za dostójen pokop premagančevega trupla. Neródno pa je pobirati glavo in, móram reči, tudi precej nagravžno, sploh če je nasprótnik pléšast in móraš potém glavo prijéti nekako pod pazduho, ali pa kot bówling kuglo (prste v nosnici in ustno votlino). Vseskupaj je tudi precej krvavo, saj iz trupla izteče glavnina krvi. Še bolj pa je neródno, če nasprótnika presékaš čez pas in gré dotični osébek na dva déla, kar si sicer zeló rédko zgodi, ampak silak, kakršen sem jaz, včasih ne pozna mére, pa ko séka, pač poséka. Kot dolgolétnemu drvarju, pa mi je tó na nék način poklicno prirejeno. Pobirat dva déla človéka, pa je…no, si lahkó mislite, kakšna packarija.

Pa tudi dvóboje na prvi urez (dvoboj se konča, ko je eden izmed bórcev prvič do krvi porézan) na tak način ni moč bojevati, kajti težkó je nekóga polkróžno z mečem zadéti, brez da bi ga vsaj malo odsékal.
´
Tórej, moje mnenje je, da je za dvoboje bólj primérna téhnika vbodov, kot téhnika pólkróžnega sékanja. Vsaj za nas, ki nismo samuraji na bojnem pólju. V vojni, je sevéda stvar popólnoma drugačna, saj ima vsaka stran za sebój sanitétno ekipo, ki bojno pólje na vsaki dvé uri počisti in prijétno dezinficira.



Kobrowsky japkow štrudlj
Saturday February 17th 2007, 1:15 pm
Filed under: ka kóse kuha

potrebuješ:
- denar
- košaro
- sadovnjak

Priprava:
- z denarjem kupimo sadovnjak
- v njem vzgojimo jabolčna drevésa
- drevésa obrodijo sadove
- sadove prodamo na tržnici in se z izkupičkom odpravimo v bljižnjo trgovino
- kupimo jabolka inu listnato testó zaštrudl terju damo vkošaro
- gremo domol
- doma ozamemo lisnato testó skošare, patudi jabolka vzamemo iz njé
- razpremo listnato testó
- v lisnato testó naložimo jabolka
- lisnato testó zavijemo in damo pečti
- ko je lisnato testó pečeno, ga vzamemo ispe čice in poimenujemo ‘jabkov štrudl’.
- postréšemo skančkom cimeta in domačo rakijo