KU KOSMO DUMU BRANCE ZŽLICO JÉDL

blaje vojna, bóljgr dó,
vačn blismo miza stó.
žlico smo uzél spredala,
tispa tačrnga zaklala.

znožam simu uč skopala,
jajca vdrézala, ušalco dala,
mipa zžlico smoza jémal,
poko silu paza drémal.

kosmo zutrij sezbu dili,
sooča trato poko sili
in v lépi, niski travi,
nafutral domobranca kravi.

bóljmalo gaje šeo stalo,
zató napašo gnavsem kravo.
dove čéra sejna pasla,
trava paje nova zrasla.
zrasl sotud dumubranci,
drugdan smojih jédl zžganci.

nabrusimo žlice, spečmo potice,
pojejmo tačrne, najbók sene vrne.

END

____________________________________
KUKÓSM PUNOČ KUMARJA VJAJCA SUNU

nóč je, jes prubavam spat.
ame néki nonstop pikav vrat.
mause praskam, mau nurim,
klejem, cvilim, ne smrčim.

zroko tóvčem vsenav kóli,
znogo brcam kakor voli,
je komar zabrenčal mal,
znogo semga vjajca vžgal.

END

____________________________________
KUKÓSMO STARMO FOTRO NAGROP DOGNIUGA RÓŽE ZALIL

smrt je rés nesréčna stvar,
splohče vmrje gospo dar.
jókav sem nagrop pét dni,
mama, nč róš ne zali!

prišlaja sréda, pétek, tork,
prišlóje sédemnajst sobórk,
spuško salvo so vstrelile,
ssólzo róže soza lile.

jókal so še ta in tile,
dosréde sovse róže zgnile.

END

____________________________________

KUKÓ SM PR SUŠÓLCU OD STAREMAME PRŠUT IZ HLADILNKA NÉSU NA PUCTRÉŠJE, GA TM PUJÉDU, POLPA ŠÓU SRAT NA TERASO, K JE BIU SUŠÓLC BOLAN, PA SM MU ZVÉSKE NÉSU ZA PREPISAT

bolézen résje slaba stvar,
čemašjo, nedéli si utvar,
slejko prejte bó pobrala,
sošólka moja vseje znala.
vklóp sm zravn né sedéu,
prepisov vse, kr semje zdéu.
sam čisneč senism včiv,
polét sm eno muho vbiv.

pojpa zbolu je sušólc.
duma živél smo u prikólc,
sušólčevi somélpa hišo,
včér odkriv sm tržno nišo.
skrét pupér bómreci klérov,
iz nega délov sóde pérov.

sušólcu rad sem nésu zvéske,
sajza kosilo somél zméri zréske,
atisto brat somél samriš,
pršut smnajdu jes prhiš.

is frižiderja smga piču,
od vesela skorza kriču,
se na poctrého stihotapu,
vse požru, se pokaku,
se pokaku na balkón,
fotr kupu mij balón.

na balónu piše:
PÉJT DRUGIČ NA STRANIŠE!
END

____________________________________
BONBÓN NA PRESITI ODEJI

trinajst tórtic, dvakrom pirja,
pétglav zélja, žab dva močvirja,
ósm zrézkov, pét sóv na veji,
vsetó zajést smodal odeji.

kmal postala je presita,
debéla rata njéna rita,
požre še bikov en vagón,
na vrh jidam paše bonbón.

END

____________________________________
JUTRANJA KAVA

danes kosila sebó otava,
anajprej navrsti jejturanja kava.
mati zavrejo svéžo vodó,
ata v čeber zlijejo jo.

najprej v čebru okópa semati.
kmalu v čebru priduš se ji ati,
za njima pa sestra in piki in jaz,
babica pasi vnjem vmije obraz.

kosmo vsičisti, oprani insvéži,
mat fotru pravi: “zdaj kave postréži!”
in včeber kajhitro kava sestrése,
šepréjpa v njem opere zavése.

END

____________________________________
LÉVI COPAT

kadar vmremi kakšne brat,
načrn pofarbam lév copat.
nabritof šantam jókajóč,
enbrat vmru mije snóč :/

END

____________________________________
KAMN VROKI

kurérček smbiv invidu dvašvaba
kukóse vpotóku kópata naga
bržkaj prijélsem kamen v roki
švaba znim vžgal, nič nev zotróki.

END

____________________________________
DVARÉPA NAGLAVI

pridušal semse kravi: “dvarépa mamna glavi!”
krava prav: “pa kva. jes pa dva roga.”

END
____________________________________
LUKNAV SANDALU

sréčal sem te v gorici,
postrégla pér si mi in pici.
majhen čas sva klepetala,
potém zazrla si se v sandala.

zdaj sva poročena žé zadnjih ósem lét,
vsandalu pa je lúkna
od cigarét.

END

______________________________

RÉBRČK KÓKOSOVE ČUKULADE

vrudnku zrudarji šah igramo.
saj dosti drugega neznamo.
včasih premok smo kopal,
aso krampe nam pobral .
rédko kdó nas tu obišče,
močno mamo vsi lasišče,
samó eden ima pléšo,
révežu imé je Kréšo.

Čeprav las nima, on je lép.
A tega ne vé, saj je révež slép.
A vsen ga majo babe rade,
saj pr seb’ ma zmér kšn rébrčk kókosove čukulade.

END