Kakósem prišeudo sobe (ali zakaj mamo doma tókméjhn balkón)
Sunday June 04th 2006, 1:33 am
Filed under: spomnem se

Kosem bilše majhen, semse poléti radsónčil nabal kónu. Sevéda samópo léti, pozimi miniso pustili, kerso rekli, daje mras. Dédek Mras mejepa lahkó méu u naróčju, preklét pedofil! Tójbló paurédu! Pazmérsm kejbédnga dobu, kšno pobarvanko, alpa flomastre. Pakvanaj fant spobarvanko, jebemti! Pol sem pa use znavadnim svinčnikom pobarvou, desoble use rizbice sive. Poso parekl “fant ma posében pogled nasvét.” Mama tije posébna, js hóčm sam pištólo pa avijón! Avijón sem pol enkrat dubu, ampak sam ga móral sam sestavt. Valda, dapolni letu!!! Pasmatr. Nék lesén zaskp zlépt. Gdópaše léta vlesénih avijónih! Ma dej, rajbóm tih.

Uglaunem. No in sem se polét sónču na tistem balkónu, biuje fulvelek pa ograjo jeméu. Spal sem takrat še v starševski sobi. Verjétn zató tókcajta nism dubu sestrce. No in tkó se endan sončem do osmih zvečér in v vsem tistem divjem sónčenju zaspim. In naslédn dan isto. In k se člóuk enkat nečésa navad, teškó navado spremeni. Tutčej mlt. Stara, navadna, želézna srajca, kukr praujo. In pol se zgléda mau ustrašjo, kva jes usak večér na balkónu drnjoham, padabó počas hladnó, paše nevihta jebla enonóč, meje mat pršla spolivinilam pokrit, pakamne jedala gor, daganep otpihnl. Pakosm šou naskrét, meje butnl obsténo, dasm méu usoplavo hrbtenico. Uglaunem. Endan sepa spraujo okól mene opéke polagat. Zlépl so jih skup zmalto, dejih neb otpihnel. TKókt pulivinil. Puli vinil jetak puli iz vinila, k sem ga nosu, koje dala mama volnénga prat. No, enkat na vétru miga jepa odpihnl. Samtóje zagdaj drugič, k se bóm spétspómnu.

Uglaunem.
Tkó pol pozidajo vse okól mene, pame nót zazidajo. In sem končno méu svojo sobo. Kakšn tédn poznej, paše lukno zavrata nardijo, dasm lohk vn šou. Uzun jebló pasploh supr, k sm šou lohk nazaj nót usvojo sobo. Kók mi je bló sam kul! Sploh pa, k sm enkrat še pójslo fasou, papisalno mizo. No, kmalza tém, kosmse iselu istarševske spalnce, smpaše sestrco fasou. Kukó, tósomipa tutop védal, samtójpa žésploh čistréta zgódba. Sejom gdajspómnu.

Ja, patiste béle sténe nisosmélebit preveč prazne, denebló kt vnorišenc, somipa gobelin naštrikal. Gobelin, tójtkó kot ena pobarvanka, samda namest zbarvicam, jozvóuno pobarvaš. Seprau: ubiješ óuco, ji odreš vóuno, jopo barvaš zrazličnimi barvami, polpa kóščke naeno tako plato zlukncami prlépš. Kt en kolaž. Tósemi zdizdej maubo lano, samta krace minizdél. No, natémgo belinu stabla dvazajčka. Enpa šen. Enje jédu korene, enje biupa lačn. Unta lačn semije smilu, kukr semi smili somalska déca, kojo glédam vnešenl điogrefiku alpa nasienenu. Nčkej dost, ampak lušn pazapo glédat ni. Zatósemse odlóču, dabóm tadrugmu zajčku narisov koren. Kerbarvic nism lihméu prirok, zajčk jepa bóhvégdaj nazadne jédu, semvzéu ÉDIGZ, pamu enga lepóna risou utačke. Zglédou jepa kt hren, kjebiu béu pause, zajčk pahrena zgléda nemara. Kr un hren ješekr gor.

No, uglaunem, balkón jezdej fulmanši, karmije začél naróbe hodet, kosem mauzrasu, k nism mógu useh bejb gor prpelat, ampak sozmér kašne tri, štér ocpót čakale. Ja.
Pa kopalence tudnismo mél vzgórnjem stanovanju, ampak smohodil enštuk niži, hstarimami srat. Razn fotra, k je naskrivaj hodu odtakat nabal kón, kena druhkonc, pamislu, daga nobenne vit. No, madga jevidla, paso enga lébga dné šenega zazidal. Čezkašn tédn sopršla ševrata, deje lohšu vn, čezpóuléta sopa šeškólko paumivalnik inštaléral, paše enškaf za umivat, dókler tastara nista zbrala zaeno spodóbno bano. Polsmo jopa mél. Kopalnco.

Čepróu fotr šezdej rajš nabalkónhót scat.



1 Comment so far

Živa legenda si.
Živega so te zazidal, pa si preživel.
Kako pa ti je uspelo ven priti?

Morska MonsterID Icon Comment by Morska 06.05.06 @ 7:44 pm



Leave a comment
Line and paragraph breaks automatic, e-mail address never displayed, HTML allowed: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

(required)

(required)